petek, 29. oktober 2010

Enej drvar



Pri naši hiši smo sami kriplji. Ga ni, da ga nebi bolel križ in brez Enejeve pomoči bi Starata in Staromamo pozimi zeblo.

London

V sredo naj bi si dala izpuliti dva modrostna zoba. Ker sem pozabila ortopan, so me odslovili pred vrati in mi dali novo uro. Ampak ker sem se že psihično pripravila na to, da bom tri dni odležala, sem dala vseeno v ler in zdaj imam celo čas, da nadaljujem zgodbo iz Londona.
Tokrat bo bolj fotozgodba, ker za pisanje nimam navdiha. Opazovali boste našo pot, z ladjico do Greenwitcha, kjer nas je premrazilo do kosti in nedeljski dopoldanski sprehod po centru mesta.
Iz tega nabiralnika je pošta potovala skoraj 3 tedne. Točka 0 jo očitno povsem zmede.
Kava in Temza, čeprav Temze nisem pila, si upoam trditi, da barva ni edina podobnost med njima.
O tem sladoled sem brala na blogu in tako so ga hvalili, da sem ga prav morala poiskati. Lastnik je iz Udin in me je takoj "pogruntal", da sem iz Slovenije. Sladoled je bil pa res dober!
Enhanced by Zemanta

sreda, 27. oktober 2010

torek, 12. oktober 2010

torek, 05. oktober 2010

London

Dandanes vedno vsi nekam potujejo in zato mi je bilo že kar malce nerodno ker še vedno nisem letela z letalom in še vedno nisem bila v Londonu. Nekako sem imela vedno druge prioritete, potovalne destinacije pa sem vedno raje izbirali tiste, ki jih lahko opraviš z avtom. Ker je bolj komot in ker avijonom ne zaupam najbolj, kot tudi ne dvigalom. Potem pa so spomladi v službi razpisali nagrado, za prvih 5 najboljših, vikend v Londonu. In takoj sem se odločila, ta nagrada bo moja!
In tako sem prejšnji vikend v družbi 4 sodelavcev in še kakih 15 Kompasovih turistov preživela na otoku.

Začelo se je v petek se je začel zgodaj, že ob 5.30 smo bili na Jožetu Pučniku, ob 6.45 smo vzleteli, malce pred deveto pa smo že bili v -1. Ko smo čakali na avtobs smo tudi ugotovili kdo je bil tisti "čudak", ki smo ga videli že v Ljubljani. Izdale so ga kitare.



Boy George

Ko smo prispeli, smo se naložili v avtobus in se iz Gatwicka popeljali proti Londonu in nato po ulicah londonskih ulicah na ogled. Ko smo se končno ustavili v Convent Gardnu je bila ura že 14 po njihovem času. Namesto ogledovanja le tega, smo se zato raje podali na okrepčilo v prvi Pizza Hut. 




Parliament z Big Benom in London eye



Trafalgar square



Tower bridge



Potem pa v hotel. Express Holliday Inn Limehouse, luštkan z dokaj dobrim dostopom do javnih prevoznih sredstev, le razgled bi lahko bil boljši.

pogled z okna

Čez pol ure smo že bili spet na nogah in smo se odpravili v mesto. Najprej z DLR in nato še z podzemno. Tu pa so se naše poti ločile. Večina jih je odšla gledat voščene lutke, jaz pa bolj plastične lutke, ha. ha, v izložbah seveda. Prehodila sem cel Oxford street, nekaj malega šopingirala, večinoma pa je bil le "window shopping", saj je trgovin občutno preveč, da bi lahko vstopil in si jih v miru ogledal. Za kaj takega rabiš vsaj teden dni. V glavnem škornje sem dobila in s tem je bila moja glavna misija izpolnjena.

Moji Aldo škorenjčki




Selfridges

Selfridges



Ob 19.00 smo se spet dobili in skpaj odšli na tradicionalno "carvery" večerjo, ki je bila sicer odlična, a je ne bi ponovila, "all you can eat" bifeji niso dobra rešitev ob tako pozni uri in po celem dnevu pohajanja. Nato smo odšli še na kratek sprehod po China town-in po Red districtu, nato pa končno v hotel.




sobota, 02. oktober 2010

R

Enej se tako trudi da bi se naučil šumnikov in r-ja, da nenehno trenira.

A glllllllllis? Llllllliba, Llllllllaca.

Pa ne gre.