Spet bi lahko jamrala, nad tem, kako hitro čas beži. Pa ne bom, to itak vsi vemo.
Medtem pa se je Enej veselil že svoje tretje svečke.
Pomagačev pri pihanju je bil cel kup, tort je bilo, na srečo, tudi za vse dovolj, le da so bile ene bolj za gledat, ene pa bolj za jest.
Kar se pa daril tiče... pa čist preveč. Vozni park se nam je povečal za vsaj 100%. Dobil je vse, od kolesa, skiroja, avtomobilčka na daljinca, traktor,... vse bi znal samo on našteti. Jaz sem že malce sklerotična, pa mi je ušlo iz glave. Hvala vsem, ne bi bilo treba.
V tem tednu pa je imel tudi že sistematski pregled.
Vse OK.
Višina 96,5 cm, teža 15 kg.
V ponedeljek sem ga imela tudi jaz, verjtno da prvič po srednji šoli. Menda tudi vse OK. Višina ostaja enaka, teže vam ne povem. Za nagrado sva ob odvzemu krvi prislužila vsak po dve štampiljki.
petek, 30. april 2010
torek, 13. april 2010
Špik
Ta vikend je mami preživela v "službi". Za pridnost smo bili nekateri nagrajeni z vikendom v hotelu Špik.
Čeprav smo pogrešali domače, nam ni bilo sile. :)
Čeprav smo pogrešali domače, nam ni bilo sile. :)
ponedeljek, 5. april 2010
... in mamino srce se topi od ponosa
Enejeva prva risbica, na kateri lahko "prepoznate" mamico.
Pa še en "prvič" sva doživela včeraj. Pretekla sva celo pot po Rakah, do Kobile in nazaj. Juhej.
Potrebne je bilo le nekaj motivacije v stilu Avtomobilčkov:
A: Maks, Maks.. počakaj me, počakaj me!
B: Jaz nisem Maks, jaz sem Peter Wilson.
Maček Muri... je še vedno zakon
Jebelacesta, nekaj bo treba narediti s tem našim laptopom. Kot da nisem že tako dovolj furjasta, mi še tipki "u" in "k" delata le, če ju res, ampak res, lepo prosim.
No ni važno...
Par dni nazaj smo snemali napredek pri petju. Kuža pazi ni hotel zapeti, sva pristala pri Mačku Muriju, ki ga poslušava v avtu.
No ni važno...
Par dni nazaj smo snemali napredek pri petju. Kuža pazi ni hotel zapeti, sva pristala pri Mačku Muriju, ki ga poslušava v avtu.
Naročite se na:
Objave (Atom)