sreda, 31. oktober 2007

Na zdravje

Kot smo upali, je Enej ponoči pregnal vročino in se danes že počuti odlično.




Smo imeli pa drugo težavo, ker ima zdaj že štiri zobke, on pa je uradno še vedno Enej dva zob, smo morali cel dan gledat tale kisel obrazek.



Kako takemu malčku dopovedati, da državni birokrati pač ob praznikih ne delajo?




Še dobro, da smo dobili obiske. Nežne moške roke so najbolj udobne. .;)















Zdaj ga gremo pa pit na Urbanovo zdravje.

torek, 30. oktober 2007

Vročina

Našega srčka še vedno kuha vročina. Ker je četrti zob že zunaj upam, da je vročina posledica rasti in da bo zjutraj že zdrav kot dren.

Sem pa vmes prebirala literaturo in izvedela, da se vročine ni potrebno bati in da jo je smiselno zniževati šele po 38,5°C, pa še takrat najraje z mlačnimi (in ne mrzlimi) obkladki in kopelmi in kasneje z Paracetamolom. Otroka ne smemo preveč obleči in pokriti ter ga zbujati ponoči da bi mu izmerili vročino.


Je bil pa danes razpoložen za crkljanje. Če sem ga držala v naročju je namreč spal kot polhec, če sem ga odložila pa je revež jokal. Je bilo prav fino se malo stiskat. Le na wc bi šla pa raje sama. :)




Takole je zvečer zaspal atiju v naročju.








Medtem ko je do rodnega Tmina peljala na sprehod svojega belino nas je obiskala meeya. Žal Eneja ni ujela ravno v najboljšem trenutku, tako da upamo, da se kmalu spet oglasi.

Zdaj pa gremo spat v upanju na lepši praznični jutri.

Drnovška spet ne bo na proslavo. Še dobro, da imamo Kučana.

Urban

Še včeraj je Tina izgledala takole:



Danes pa je že dobila v roke svojo štručko, Urbana.
Urban ima 51cm in 3490g.

Iskrene čestitke mladi družinici. :)











Enej pa je ponoči bolj slabo spal, imel je tudi malce vročine, tako da lahko verjetno pričakujemo, da se bo danes še četrti zobek prebil na plano.

ponedeljek, 29. oktober 2007

TV

Enej si je včeraj ogledal svojo prvo risanko in se ob njej neizmerno zabaval.
Žal mi filmčka nikakor ne uspe uploadat na picaso. Če mi uspe vam javim.


Midva pa sva si ogledala Bizovičarja in Zrneca. Mnogi prvega ne marajo, meni pa je njegov humor nekako blizu, Zrnec je pa itak zabaven. Ker sem imela vmes še kolokvij si čisto vsega nisem uspel ogledat, ampak tisto kar sem videla, je bilo jako (vedno sem si želela uporabiti to besedo) zabavno.

Zaključna misel: Nikoli ne vzemite uspavala in odvajala hkrati. D. je crkaval od smeha.

Mi običajno ob nedeljah zvečer likamo in bi z veseljem zamenjala Marijevo družbo za njuno (dokler imamo samo tri tv kanale, nam kaj drugega ne ostane).


Že kak teden smo pričakovali nove zobke, saj sta se zgornji enkici že krepko svetili skozi dlesni. Danes zjutraj smo pričakali prvo, drugo pa pričakujemo vsak čas, zato bomo z obiskom UE, še malo počakali. :)

Meeya se je pritožila, da ko pridemo v Ljubljano, ona nikoli ne pride na vrsto, da bi jo obiskali. Zato sem ji obljubila, da ustvarim seznam in da bo ona prva na njem. Meeya, OK :) Če bi še kdo rad videl, da ga Enejček obišče naj mi javi, da ga dam na seznam. Da bo pošteno. ;)

nedelja, 28. oktober 2007

Enejevo družabno življenje

Tokrat smo preživeli zelo zanimiv vikend z mnogo Eneju primerne družbe.

Kot že rečeno, smo bili povabljeni na Jakobov rojstni dan. Jakob je praznoval 3 rojstni dan. Ker je že velik fant, je od mami in atija dobil čisto novo sobico z veliiko posteljo in pisalno mizico, ter s čudovitimi risbicami po stenah. Na tleh pa ima veliko preprogo, na kateri je narisana cesta za igranje z avtomobilčki.




Dobil pa je tudi veliiko čokoladno torto v obliki ježka.

Na torti pa so bile tri goreče svečke, ki jih je moral Jakob upihniti. Kar mu je seveda brez težav uspelo.


Kot vidite je bila torta zelo dobra. Lahko bi se celo reklo, da je bila odlična.


V soboto pa smo se udeležili Lumpijevega teka, ki je potekal v sklopu Ljubljanskega maratona. Bilo je veliko kategorij, mi pa smo nastopili v zadnji, kjer so lahko malčkom razdaljo 200 metrov pomagali preteči tudi njihovi starši.




Seveda smo razdaljo vsi premagali brez težav in si prislužili vsak svojo medaljo.



Na koncu pa smo si, utrujeni od teka, spočili noge in oči.

Še več fotografij si lahko ogledate tu.

Se vidimo prihodnje leto?

petek, 26. oktober 2007

59,9

Magična meja 60 kg je prebita. Cilj se že sveti na koncu predora.
Med nosečnostjo mi je ginekolog ves čas težil, da se preveč redim (to težavo ima večina nosečnic kar jih jaz poznam. Ne da se redi, ampak da ji ginekolog teži.) in da ne bom mogla shujšat... Po 81 kg tik pred porodom, pa sem se že res bala, da mi nikoli več ne bo uspelo obleči svojih kavbojk. Po porodu sem sicer kar hitro izgubljala odvečni špehec, pod 60 pa ni in ni hotelo iti. No danes zjutraj je uspelo. Jupi!
Včeraj zvečer nas je H. še vabila na sveže muffine, pa nam ni uspelo. Zdaj sem pa vesela, da smo jih preskočili. Če bi šli, bi bila zgodba zdaj čisto drugačna. :)



Enej, oblečen po zimsko.









Rake, najina najljubša sprehajalna pot.



M. in njen Medo. (M. ne bit huda ;) )















Ker je bila včerajšnja akcija dokaj uspešna, sem jo danes ponovila. Le v rahlo milejši obliki (7.30). Včeraj sem se veliko naučila, pa še sončka sva izkoristila v celoti. Na sprehodu sva srečala še M. in njenega Medota, ki nas je prisilil k "malce" hitrejši hoji in smo se res fino razmigali.

Smo pa danes spet skakali po uradih, tokrat ne zaradi Enejčka, ampak zaradi stanovanja. S pomočjo notarja smo končno dobili vse potrebne papirje in dovoljenje za vpis v zemljiško knjigo. Zato moramo zdaj na hitro odplačati bivši lastnici še drugi del kupnine. Zdaj urejamo kredite. MMM fino. Sploh danes je bilo fino, ker zunaj lije. Nič lažjega kot nosite Eneja v eni roki, marelo v drugi in telefon v tretji (čak, a imamo tri?),..

Popoldne pa je Enej prvič povabljen na rojstno dnevno praznovanje h svojemu prijateljčku J., ki praznuje 3 rojstni dan. Vse najboljše J.! :)

sreda, 24. oktober 2007

Supermami

Zakaj? Ker sem se danes zbudila že ob 6.30 (beri ob pol sedmih). Pa nič hudega, če mi ne verjamete, tudi sama si ne bi, če ne bi bila zraven. :) Ob našem mulčku je namreč postalo čisto nemogoče še kaj počet. In če nameravam preštudirat literaturo ne gre drugače. Ker pa sem že vstala, sem si rekla, naredimo mi to tako kot je treba. Zato sem šla najprej pod tuš, naredila svoje QUIGONG in Tibetanske vaje, nato pa še dihalno formo iz Tai chi-ja. Zdaj napišem še tale post, spijam kavo in pojem čokolešnik. Potem pa v akcijo.

Mogoče izgleda, da se že malo važimo, ampak v zadnjih dneh se res toliko dogaja, da moram vsak dan poročati o Enejevih podvigih, pa še Tine sprašuje o njegovem ježku. Ježek se ima pri Eneju fino, le jaz ga malo mučim. Matejmm nam namreč toliko predavanj naredi o fotografiji, da sem se jaz odločila, da se bom tudi naučila tako dobro fotografirat, da jih bom dala na istock. :) (Zaenkrat sem se naučila toliko, da zdaj vem, da nič ne vem. To je že velik korak naprej) Zdaj pa preizkušam možnosti na svojem fotoaparatu in najbolj mi je všeč tista, ki izolira samo eno barvo. In ježek je odličen za te poskuse (glej fotoalbum).















Najbolj novo pri Eneju pa je to, da je ugotovil kako priti iz enega konca na drugega.
Rikverc! Tudi to si lahko ogledate v fotoalbumu.

Pa še ena prigoda: Včeraj okrog petih ponoči me Enej zbudi kot običajno za kratko malico. Ko sem ga hotela dvigniti iz posteljice pa sem ugotovila, da je čisto gol. Samo v pleničkah. Revežu je nekako uspelo zlesti komplet celemu iz pižame skozi vratno luknjo. Kako mu je tu uspelo pa verjetno ne bomo nikoli vedeli.

torek, 23. oktober 2007

Razvoj pa 6 mesecu

Brala sem, da ko otročki postanejo mobilni, se njihov svet kar naenkrat zelo poveča in se od takrat naprej tudi veliko hitreje razvijajo.

Zaenkrat lahko to na našem primeru potrdim.
V zadnjem tednu, odkar sedi in se zna prevaliti tudi s trebuha nazaj na hrbet, opažam velik napredek.

Zdaj že ve, da stvari in osebe, ki mu izginejo izpred oči ne izginejo, ampak jih samo on ne vidi, zato jih išče.




Kje je Ati?


Aha, vidim te!





















Ve tudi že kateri lončki pomenijo, da bo on dobil kosilo in kateri da bova jedla midva. Pokazati pa zna tudi da je žejen tako, da izteza rokico proti steklenički.
Pozna tudi že nekaj igrač in ve, kam je treba pritisniti da pojejo.


















Ker zna že sedeti, smo se včeraj okopali v škafu, da vidimo kako mu je všeč. Vendar se je izkazalo, da se v svojem čebričku počuti bolj varnega. Tu se je kar malce negotovo oklepal stranice.

Zelo všeč mu je tudi igra Hi, konjiček in ko ga posedemo na svojo nogo že kar sam poskakuje in se navihano smeji.

sobota, 20. oktober 2007

Vse najboljše Enej

Ker danes Enej praznuje pol leta, si oglejmo kaj vse je v tem času že dosegel.

Najprej se je rodil. Prvi in najpomembnejši dogodek v življenju vsakega posameznika. Nastal je nov pravni subjekt. (no vidite, da se učim :) )


Nato se je prvič okopal.


Šel prvič na sprehod.


Se prvič nasmehinil.


Prvič plaval - v bani.


Se prvič poljubil.


Šel prvič na morje.


Prebral prvo knjigo.


Sklekljal prvo čipko.


Pojedel prvo jabolko.


In najnovejši dosežek. Tara, tara, ta, ta:
Sedi, čisto sam!

četrtek, 18. oktober 2007

Posvetovalnica 6 mesecev



Danes je bil Enej v posvetovalnici. Izmerili so ga, stehtali in celega pregledali na koncu pa so ga razveselili še z enim špikecom.

Teža: 9,05 kg
Dolžina: 70,5 cm
Obseg glave: 46 cm

Pohvalili so ga da je velik in v idelanih razmerjih ter povsem na vrhu grafa rasti.

Moral se je še polulati v vrečkico in tudi urin je bp.

Zdaj pa je utrujen od vsega hudega zaspal. Upam, da bo spal kar dolgo saj mene čaka 400 strani Pravne in gospodarske ureditve. Bljak. ;)

sreda, 17. oktober 2007

Komentarji

Teme Enej en zob ni mogoče komentirati.
Če mi komentarje uspe vzpostavit, jih lahko komentirate tu.

matejmM hvala za opozorilo.

Enej dva zob

Včeraj zjutraj smo dočakali še en zob. Zato je šel Enej takoj na upravno enoto spremenit ime. Zdaj ni več Enej en zob, ampak Enej dva zob. Bodite pazljivi, ko ga boste klicali, saj je zelo občutljiv na to temo. :)

Ker je imel popoldne D. popoldne seminar v Kopru, sva šla midva z njim malo se pogret na sonček.
Malo sva se sprehajala po štacunah, malo pa po bljižnih vaseh.
Uspelo nama je celo nafethtat par kakijev. Njamsi.

Sledi par utrinkov:




Jesenska rdečina v trti.



Takole zgleda ko se Idrci delamo fine. Pomij šalico za sabo. Vzel sem kampel in se počesal. He he.


Pred cerkvico v Pomjanu.



Razgled na črni kal.



Sončni zahod nad morjem.












Ps. A in M, sta imela ob 8.15 trajekt in se zvečer vračata v naše kraje.

ponedeljek, 15. oktober 2007

Kostanj


V nedeljo se je že dopoldne zbrala naša pisana druščina z namenom, da gremo nabirat kostanj v Goriška Brda.

Z D. sva ga šla nabirat že lani, a nisva našla nit drevesa, kaj šele plodove. Zato smo se letos obrnili po nasvet k prebivalcem bližnjih krajev. Sicer so nekaj lokacij poznali, a so nas nam odsvetovali nabiranje v Brdih, saj je večina lokacij v zasebni lasti in bi se kaj lahko zgodilo, da bi morali bežati pred razjarjenimi domačini.

Vedeli pa so tudi za lokacijo na javni zemlji (ki je seveda ne bom razkrila) in nam pokazali pot.

Najprej smo našli ježke, ki so jih izpraznili tisti bolj zgodnji obiskovalci gozda. Ko nam je že začelo kruliti po želodcih in smo že obupavali, pa smo našli pravi zaklad. Lakota nas je za nekaj časa minila in hiteli smo nabirati rjave plodove.

Največ kostanja smo nabrali po zaslugi indijanca ki smo ga imeli s sabo in je izvrstno odkrival sledi. Enej en zob :)


Na koncu smo jih nabrali kar zajetno mero. Že samo naša družinica jih je na tehtala 3,9 kg, vsega skupaj pa je bilo gotovo okoli 15 kg.


Mmmm komaj čakam da zvečer zadiši po pečenem kostanju.

D. ki je bil najbolj priden nabiralec, pa je domov prinesel tudi druge zakladke.

Klopus barabus prisesalus.

sobota, 13. oktober 2007

Pa smo ga dočakali . . .

Prvi zobek namreč.

Dobil ga je pri 5 mesecih in 3/4, prav tako kot njegova mami.
Jaz se sicer nič ne spomnim, tako da mogoče tudi lažejo. Ampak baje sem jaz celo noč neutolažljivo jokala. Točila naj bi take krokodilje solze, da je tistega jutra Idrijca prestopila bregove.



Enej pa je vso noč mirno prespal, zjutraj pa je njegov sijoči nasmešek razkril kronico prvega zobka. Pa mislim da bo tudi drugi kaj kmalu sledil.

Sicer smo ga čakali že kar nekaj časa.
V začetku tedna je bil siten in ponoči ni prav dosti spal. Ampak smo večino krivde zvalili na lunin mlaj, obenem pa smo ugotavljali, da je mogoče lačen. Čisto malce smo razmišljali tudi o zobku.

Po dveh neprespanih nočeh smo mu za večerjo pripravili riževo kašico (ki je BTW povsem brez okusa - riž na vodi brez soli, sladkorja, kakava ...) ampak Eneju je bil neverjetno všeč. Nemogoče mu ga je bilo nositi v usta tako hitro kot bi on hotel.
In pomagalo je. Noč smo prespali povsem mirno.

Včeraj zvečer, ko sem mu nosila riževo kašico v usta, pa se mi je zdelo, da nekaj cinglja pod žlico. :)



Cingljal je Enejev lepi mali zobek.

Danes pa je dobil obisko od M in E ter celo vrečo igrač.

četrtek, 11. oktober 2007

Novice iz inozemstva

Iz Korzike sta se javila A in M.

Danes sta prespala v Ajacciu. Dopoldne se bosta sprehodila po mestu, nato pa se bosta srečala s sestrično Blanko. Skupaj si bodo ogledali Rally.

Na celino se nameravata vrniti 17.10.




Če bi bil Enej tabornik, bi si v teh dneh prislužil značko za novo veščino, ki jo obvlada.

Naučil se je prekucniti se iz trebuščka nazaj na hrbet.


Postopek je tak:


Najprej naredi tibetanske vaje za raztezanje. Ko pride do vaje Ogenj, se samo še prekucne čez.


sreda, 10. oktober 2007

Sprehod po Sp. Idriji

Na forumu spletnega portala Idrija se je pred časom načela tema: Pr'farske kure.
Ker sem se počutila osebno vpletena, smo se v odgovor družinsko podali na sprehod in dokumentirali nevarnosti in ovire na naši poti.

torek, 09. oktober 2007

Enej papa - ni za tiste s slabim želodcem

Začelo se je kake tri tedne nazaj, ko je imel Enej že skoraj 5 mesecev. Jedla sem slastno hruško iz katere se je vse cedilo in zraven so se cedile tudi Enejeve sline.
Nakapala sem mu par kapljic soka na žličko in navdušeno jih je posrkal.
Ko smo ugotovili, da bo šlo zares smo se spravili v lov za stolčkom. Udomačili smo antilopo Ejo. Čeprav je v začetku nihče ni maral ker je videti taka bogica. Na štirih dolgih nogah, vsa bleda in mala. Ampak Enej jo je vzljubil takoj ko jo je prvič zajahal. Ubogala ga je in potrpežljivo čakala na vsak njegov ukaz.
Ko nam je zmanjkalo bio hrušk, smo začeli jesti bio jabolka od None Jožice. Če smo ga iz njih naredili sok in ga malce raznežili z mlekom je bil Enej navdušen.

Ko smo šli v toplice smo kupili kar pripravljen korenček. Eneju ni bil preveč všeč. Pačil se je, usta je pa vseeno odpiral.


Po vrnitvi z dopusta, pa smo pričeli kuhati krompir. Eneju je bil všeč. Počasi pa vsa zadeva z odpiranjem ust na ukaz ni bila več dovolj zabavna. Enej je začel dodajati svoje trike. Jaz pa moram po vsakem kosilu dobro razmisliti kaj bom najprej pobrisala in kaj najprej slekla, da ne zasvinjmo cele kuhinje.
Taki smo bili včeraj, ko je mulo ugotovil, da so njegova usta dovolj velika, da damo vanje žlico in nato še z vsake rokice po dva prstka. Mmmm ...

Salotejp Margoni ... pelerina iz HM-ja je odlična rešitev. :)