sreda, 26. december 2007

Družinsko srečanje

Že kar precej časa je minilo od takrat, ko se nas je zbralo toliko Mažgonovih na kupu. Na letošnji Božič smo se zbrali predstavniki kar štirih generacij.









sobota, 22. december 2007

Enej, hvala!

Pa imam nov telefon. Pa ne da mi prejšnji ni bil všeč, nasprotno, od vseh dosedanjih mi je bil še najljubši in sem ga imela častitljiva štiri leta, pa še bi ga... če bi imel malo boljšo baterijo in če mu z Enejem nič hudega sluteča ne bi pomagala na oni svet.

Ker že od nekdaj prisegam na Nokio tudi tokrat nisem razmišljala o čem drugem. Izbrala sem najcenejšega iz Simobilove ponudbe in dobila sem zadevico, ki ima vse kar potrebujem in še kaj več. Najbolj mi je všeč, da lahko original 256Mb kartico enostavno zamenjam za (do)2Gb in voila... moj telefon je moj mini računalnik, USB ključ, mp3,...

Pa še lep je!





















No, če že dajem novosti na ogled, si lahko ogledate pa še naš novi kavč, ki ga že s pridom izkoriščamo. Če smo čisto pošteni, se danes praktično nismo premaknili z njega. In veste kaj... ni nam žal! Najbolj prijetno zapravljen dan!
















Pa še naš marsovček...




















Sem se pa kr' razpisala, glede na to, da se mi ni dalo, Kajne?

Petarde

Pravzaprav se mi danes ni ljubilo pisat bloga. Zdaj pa že dve uri poslušam pokanje petard pod oknom in se prav moram nekomu potožiti.

Petarde so mi že od nekdaj antipatične in se mi zdijo eden najslabših načinov zapravljanja denarja kar jih je (razen za mamile). Rakete še nekako prenašam pa tudi te so ob multimiljonskih ognnjemetih, za vsak manjši praznik, v še manjši vasi, že zdavnaj izgubile svoj čar.

Ampak dokler so se le mački na silvestrsko noč skrivali pod omaro je bilo še zabavno. Zdaj ko pa moj srček ves miren in spokojen spi v sosednji sobici bi pa za vsak pok najreje klicala policijo. A kaj ko "le" pok ni dovolj, dandanašnja mularija pozna razne trike kako iz pokeca narediti konkreten POK, ki navadnega smrtnika ki drema na kavču med večrnim filmom skoraj iz gat vrže.

Najhujši so pa tisti, ki mečejo petarde kar v množici, tiste bi pa zaprla v eno malo kletkico 1x1 m potm bi jim pa 2 uri pokala petarde nad glavo. Naj se pozdravijo z lastno "rcnijo".

Dobro da traja le par dni, pa upam, da se za vse srečno konča!

petek, 21. december 2007

8. mesecev

Ena za Tineta:















Enej je danes (no včeraj) praznoval 8 mesecev.
Na ta dan se lahko pohvali z novim, že sedmim zobkom.

Upam, da je ta mali zobek botroval zadnjim Enejevim nočnim eskapadam. Že nekaj dni zapored se, v nasprotju z Urbanom, ponoči zbuja. Pa ne zato ker bi bil lačen. Takrat bi se on igral. Ni lepšega kot otrok ki ti skače po glavi, boža, grize, prepeva, zabija komolce v trebuh, ipd. Morate probat.

sreda, 19. december 2007

Bobnar bom!

Samo da je glasno...
še dobro, da imamo Lukata, da mu ne bo treba vadit doma. :)




Kot sem že omenila, sem zaklenila telefon in kot kaže ga tudi na servisu ne morejo oživeti. Zato prosim, pošljite mi kak SMS, ali poklčite, da ponovno shranim vaše številke. Pa prosim podpišite se. :)

torek, 18. december 2007

Enej, nekaj imaš v ustih!




















Ja, če pa obe roki rabim za plazenje...

Danes smo končno dobili nov kavč. Malenkost večji je kot prejšnji. :) Pa malo se kolje z barvo stene, bo treba nekaj natuhtat.

Aja, pa za vse, ki bi pričkujete, da bi vas v naslednjih dneh povabila na kavo ali poklicala po telefonu iz kakega drugega razloga,... vas ne bom. Boste morali vi mene.
Včeraj sva z Enejem s skupnimi močmi zaklenila moj telefon in zdaj ga ne moremo naza odpreti in je na servisu. Rezervni telefon sicer imam, na sim kartici pa nimam nobene (nič, zero, nul, nada, francka, micka,... tel. številk). Na pamet znam pa samo svojo in od D. Zato... pokličite me kaj... :)

ponedeljek, 17. december 2007

Aktivni vikend

Ta vikend pa smo preživeli precej aktivno.

Z Enejem sva povabila Nino na sprehod po njenem koncu, Gore nad Idrijo.
Ker je bil dan čudovit, se je videlo prav do, s soncem obsijanih, Kamniško Savinjskih Alp.
Nato pa je Enej končno našel še srčkanega mucka, ki je bil še premlad da bi se ga bal.



















Nato smo dobili obisk. Mija je pripeljala svojega Belino na sprehod, se malce poigrala z Enjem in nato odhitela v Tmin.
Ugotovili smo, koliko več vemo eden od drugem odkar blogamo.




















V soboto je šel Ati na žur, midva z Enejem pa na njegov drugi koncert. Božični koncert "pleh bande". Čeprav je bil Enej pred kratkim že na koncertu, je bil pa ta prvi, ki ga je zdržal do konca. Na začetku je bilo malce preglasno, ko sem se že pripravila da gremo, je pa zaspal. Ko se je prebudil, pa je z zanimanjem poslušal Ditko Haberl kako poje, ni se mogel načuditi lučkam na računalniku tonskega mojstra in ljudem okoli njega, ki so kar naprej ploskali.

V nedeljo pa smo dobili še obisk bivših sodelavcev, sedaj dobrih prijateljev Jarčevi. :) Bistro oko bo s slike razbralo, da se Matejin trebušček veselo boči in da bo vsak čas mamica. Še en prijateljček/ica za našega Enejčka.

sreda, 12. december 2007

Šoping, obletnica in še kaj

Včeraj sem po dooolgem doolgem času šla sama v šoping. Brez trebuha, brez vozičkov in brez moških komentarjev.

In bilo je fantastično. Lahko sem probala vse kar sem želela, ni bilo nič narobe, če sem šla v vsako trgovnino po dvakrat. Nakupila sem pa tudi vse kar sem imela namen ( pa še kaj več). Za tiste, ki ste nameravali pisati Dedku Mrazu, pa še niste - zdaj je prepozno. Je kupil kar se je njemu zdelo.

Zvečer pa smo se dobili s sošolci iz gimnazije na 10 (deseti!) obletnici odkar smo se razšli. Zbrali smo se kar v lepem številu, še posebej pa smo bili veseli razrednika Robija. Srečanje je bilo nadvse prijetno in prav škoda je, da se ne vidimo večkrat.

Zdaj smo že v tistih letih, smo si že lahko ogledali fotografij naše mularije, poklepetali o bolečinah v križu :), pojedli smo nekaj pic, spili kak kozarček vina... kje so pristali ne vem, jaz sem morala domov. Super je bilo!

Pa tako med nami: punce bolje prenašamo breme let kot fantje. He, he.




















In kaj pravi Enej? Včeraj je bil prvič cel dan v varstu in je bil priden. Drugače ja pa postal prava žverca, živo srebro! Najtežje je biti pri miru, da bi mu preoblekli hlače.

ponedeljek, 10. december 2007

Kaki

Kaki je verjetno (vsaj izgleda tako) Enejeva najljubša hrana.

Ne odneha dokler se ne prebije vsaj čez polovico. :)



In zakaj ima nalepke na glavi? Poglejte si pobliže.

















Moj križ je pa tudi že Ok. Sem dobila tri špunte v rito pa je bilo hitro bolje.

















PS: Ste vedeli? OK pomeni 0 Killed. V neki vojni (ne spomnim se v kateri) so, po uspešni bitki, ko niso izgubili nobenega vojaka, nesli tablo na kateri je pisalo 0 killed, da so v taboru takoj izvedeli dobro novico. Iz tega je nastala okrajšava OK. Če vam kdaj prav pride...

nedelja, 09. december 2007

Stojim

Enej se počasi že opogumlja in se ob vsaki priliki, ki se mu ponudi postavlja na noge.
Takole pleza po kavču, mizicah in po nogah nič hudega slutečih mimoidočih.




















Takole pa je skoraj zaspal včeraj pri zajtrku. Mimogrede, noč je mirno prespal. :)


Pa še ena zanimivost:
Prejle sva z D. jedal pico, na kateri so bili veliki kosi mozzarele. Pa sem jo dala Eneju malo za probat in se je nakremžil že takoj, ko se je dotaknila njegovih ust. Potem se je pa še kar naprej stegoval za pico, sem mu dala pa list rukole, da bo probal še nekaj kar mu zagotovo ne bo všeč. Je pa cel listič počasi zmazal. He, he...

sobota, 08. december 2007

Podaljšani vikend

V naši družinici smo ta teden imeli podaljšani vikend.
V četrtek zvečer je mene pri dviganju 10 kilskega mulca iz kopalne kadi zvilo v križu in ker sem bila praktično nepokretna je D. v petek ostal doma. Ker imam v zdravstvu veze in poznanstva, sem dobila prvo pomoč v obliki injekcije kar na dom. V petek sem pridno počivala in v soboto sem bila že skoraj kot nova.

Ker smo se že prejšnji teden dogovarjali, smo se ob mojem hitrem okravanju odločili, da izpeljemo načrtovani obisk stare mame (Enejeve prababice) v Zadlogu.
Po kosilu pri noni in nonotu v Kanomlji (mmm jota in ocvirkovca), smo se odpravili do Zadloga, kjer smo se najprej srečali z Alenom nato pa odšli na obisk k prababici, ki nas je bila zelo vesela.































Nato pa smo morali kar pohiteti, da ne bi zamudili koncerta ŽePZ Sponja Idrija, katerega predsednica je bila do nedavnega naša mama Anica, še vedno pa v njem pridno poje. Koncert je bil posvečen najlepšim letom slovenske popevke imeli pa so tudi posebne goste. Vokalno skupino Solzice iz Brežice in velikega Lada Leskovarja. Koncert je bil čudovit! Veliko lepih popevk, izjemna izvedba, čudovito vzdušje! Ves čas koncerta sta bila na zimsko okrašenem odru oba zbora, ki sta se vzajemno spodbujala, na koncu pa sta še skupaj zapela slovensko priredbo L. Armstrongove What a Wonderful world ob kateri se je marsikomu v dvorani utrnila kaka solza.

Koncret bi si zaslužil izvedbe še na kakem večjem odru.
Žal je Enej na svojem prvem koncertu zdržal le kakih 15 minut, nato pa sta z atijem šla domov, zganjat norčije.


















Koncert: foto MM

petek, 07. december 2007

V varstvu

Ko na Eneja pazi mama Anica (zdaj smo se dogovorili za ta naziv) ali starata Mirko se pri nas počnejo same neumnosti.

Pri mami Anici se poje, pleše in crklja (naš Enej se grozno rad crklja). Pa kaj za pod zob dobi, saj ima mama vedno občutek da je lačen. A se vam tudi zdi da je mal švohcen? He he...



















Starata Mirko pa mu ponuja sladkarije in ga zabava s skrivalnicami.






Potem pa je revež čisto utrujen in zaspi kar na kavču.

sreda, 05. december 2007

Kaos

Odkar Enej skače po celem stanovanju imamo kaos.
Takole zgleda.

Igramo se tako, da najprej prevrnemo obe škatli z igračami, potem pa vse razmečemo po celi dnevni.




















Danes je bila pri Urbanu na obisku frizerka Karla, zato sem se prištulila zraven, da sem si končno skrajšala frizuro. Odstrigla mi je toliko las, da se je Tina prav močno ustrašila, ko je videla vse moje lase v košu za smeti. Verjetno je mislila, da je big foot crknil notri. :)

Urban pa je v tem mesecu in enem tednu postal že krepak fantek. :)



















Pa še en filmček o Enejevih dogodivščinah z vodo. :)




No zdaj pa učit! Trenutno imam na sporedu kar dva predmeta, saj moram nadoknaditi predmeta, ki sem jih izpustila lansko pomlad zaradi "neodložljive situacije", he, he.

ponedeljek, 03. december 2007

Vikend

Tokrat smo vikend preživeli delovno.

Končno smo zbrali tisto malo energije, ki se je spet nabrala od selitve do zdaj in sezidali naš šank v kuhinij. Glavni mojster je bil D. in šank je odlično uspel.
Če gre Kolektor slučajno kdaj v stečaj, bo komot polagal ploščice. :)

Zdaj pa samo še enkrat skočimo do Ikee po stole in pult. Jej bo lepo!

















Nedeljsko popoldne pa smo izkoristili za namakanje v Atlantisu. Žal smo fotoaparat pozabili doma. Lahko pa mi verjamete, da se bomo še vračali. Ko je Enej zagledal vodo je od veselja skoraj "po luftu skakal".


Imeli smo se lepo. ;)

četrtek, 29. november 2007

Mački

Že ob prvem obisku pri staratu M. in babici A. se je Enej srečal z našima mačkama Sivcem in Tigrom.
Takrat sta ga le radovedno in malo s strahom opazovala, on pa ju še ni porajtal.
Potem je bilo nezanimanje vzajemno, zdaj pa bi se Enej že malo igral z puhastimi zadevicami. A se mu ne pustita.

Za fotošuting smo mu okoli riti nasuli brikete, da smo jih sploh dobili v kader (za hrano bi še po trepalnicah plesala). Drugače pa se mu sploh ne upata približati na več kot dva metra. Glede na njegovo veščino cukanja jima nič ne zamerim. :)

Takole je izgledalo: